Tako kot vsak dan, se tudi danes na poti iz službe ustavim v vrtcu, kjer prevzamem Filipa. ŠE kar dobre volje. To se spremeni takoj, ko mu pri avtomobilu ne želim dati ključev. Kaj hujšega! Zadevo želim na hitro rešiti s ključi, ki odklepajo hišo, vendar Filipa ni mogoče tako enostavno pretentati, zato vso pot glasno protestira. Sama molčim in globoko diham, saj mi drugega tako ali tako ne preostane. Zanimivo pa je,da ko prispeva domov, o joku ni več ne duha, ne sluha.

V kuhinji hitro pripravljam kremno zelenjavno juho z popečenimi kruhki in palačinke. Vsake toliko časa se Filip prikaže v kuhinji in vztrajno ponavlja “am, am, am” , zato kar se da hitim, čeprav si zaradi tega vsaj dvakrat opečem jezik med tem ko poskušam.. Končno! Kosilo je kuhano, Filip že neučakano sedi v svojem stolu. Nato pa… niti ene samcate žličke zelenjavne juhice ni želel poskusiti, le mešal in mešal jo je dokler ni skoraj vsa pristala na slinčku in vse naokoli po mizi. Verjetno nisem edina, ki se v takšnih situacijah vpraša “Zakaj sem se sploh trudila?”. Sama pri sebi razmišljam, da bi me nasitila že pečena jajca, ki bi mi vzela maksimalno 5 minut, namesto tega pa sem 40 minut pripravljala zdravo kremno juho posebej zanj, ki je na koncu še poskusit ni želel. Ob vsem tem, pa sem vesela, da me je slinček ponovno “rešil”, saj sem ga na koncu le obrisala in pospravila na pult do naslednjega obroka.

Torej nič mazanja madežev z praški in pranja po vsaki uporabi, ker kaj je sploh lahko hujšega od ponedeljka, kupa umazane posode, od nogavice, ki je spet ostala brez para, od slabe frizure ali pa od drobtin po postelji? Zame je to poln koš perila! Oblačila popacana z borovnicami, čokolado ali kakšno paradižnikovo omako prilijejo še samo olje na ogenj. Verjetno je veliko krivo tudi to, da nisem ravno navdušena nad pranjem, še manj pa nad likanjem oblačil – sploh kakšnih srajc (verjamem, da nisem edina). Tukaj imam srečo, da se v fantovi omari skrivajo le tri, pa še te redko ugledajo zunanjo svetlobo.

 

Skratka moj pralni stroj vedno pere na 40, “za ziher”! Zakaj? Ker se mi večkrat zgodi, da ko izpraznim boben belega perila, zraven zagledam še črno nogavico. Od kot se vzame – »pitaj boga«. Vem pa, da mi je teh 40 stopinj prihranilo že precej živcev in zastojev srca. Da se razumemo, nisem mama, ki bi bila jezna, ker se njen otrok umaže pri tekanju po travniku ali med tem ko je, daleč od tega! Si pa rada, kjer je to mogoče, olajšam stvari, zato je slinček pri nas nepogrešljiv tako doma kot na poti.

 

Najraje izberem slinčke, ki so pralni v pralnem stroju, ter hkrati enostavni za brisanje. Obe lastnosti izpolnjuje slinček Elodie Details.  Kljub malo višji ceni vas, ne bodo pustili ravnodušne. Navdušili vas bodo s svojimi čudoviti dizajnom in vsestransko uporabnostjo. Velik plus slinčkov, je zapiranje na ježka. Ta način je meni osebno ljubši, saj je hitrejši in lažji od zavezovanja pri mojemu malčku, ki se mu vedno nekam mudi. Prav tako imajo slinčki sprednji žep, v katerega se ujame vsa hrana, ki zgreši malčkova usta. In kaj je najboljše? Da je narejen iz posebne tkanine, katera omogoča enostavno čiščenje in pranje v pralnem stroju. Juhu, končno nič več namakanja in drgnjenja madežev!

Mamice katere slinčke pa ve raje izberete? Tiste, ki se zapirajo na ježka ali tiste, ki jih zavežete?