O križarjenju sva sanjala kar nekaj časa in nekoč vmes skoraj že rezervirala potovanje, vendar je takrat najin najmlajši, Evan, bil praktično še dojenček. Kljub temu, da bi potovanje s tako majhnim otrokom bilo možno (ladje po večini namreč sprejmejo otroke nad 6 mesecev starosti) bi bilo precej škoda, da je ne bi izkusili tako popolno, kot smo našo MSC Bellissimo v maju in verjetno tudi pokvarili počitnice potnikom v sosednji kabini 😉

V prvem delu bloga smo opisali pot proti Genovi s kratkim postankom v Maranellu, vkrcanje na križarko ter naše vtise o ladji, v drugem delu pa smo vam pripravili vpogled v ostale dele lepotičke in vse kotičke destinacij zahodnega Mediterana, ki jih morate videti v tem relativno kratkem času.

Tretji, najpomembnejši del razkriva vse trike in skrivnosti za ugodno rezervacijo križarjenja.

Aktivnosti za otroke na ladji

Glede na precejšnje zanimanje po Instagram storyih, ki jih vedno sproti objavljamo na mojem Instagram profilu, moram povedati malce več o otroškem klubu in aktivnostih, ki bodo vaše mulčke precej zaposlile.

Aktivnosti potekajo skozi ves dan, vendar sva jih midva koristila zgolj zvečer, saj je glavni razlog naših potovanj to, da smo skupaj in da skupaj doživljamo stvari ter ustvarjamo spomine.

Običajno sva otroke v otroški klub oddala zvečer po večerji. Igralnice so presenetljivo razporejene na kar 5 različnih prostorih, glede na starostno skupino otrok.

Tako imajo klub za dojenčke (1-3), malce starejše (3-6), mlajše osnovnošolske otroke (7-11), starejše otroke (12-14) in najstnike (15-17). Vsi prostori oziroma igralnice so nekaj posebnega, razprostirajo pa se na res ogromni površini. Pri izdelavi so se povezali s podjetji Chicco in Lego, zato bodo vaši malčki res uživali, starejši otroci oziroma najstniki pa imajo tudi svojo diskoteko, kino in tako dalje. Seveda pa to ni vse, kar ladja za otroke ponuja.

Okoli 20:30 zberejo vse otroke v klubu in jih odpeljejo tudi na večerjo – ne boste verjeli – brez staršev! Poleg omenjenega ponujajo tudi storitev, kjer lahko otrok poje večerjo z vami, nato pa vam ga odpeljejo v igralnico neposredno z restavracije in vam pustijo, da večerjo v miru pojeste tudi vi. Mommy & daddy time!

Naj povem, da sta Dante in Evan jedla bolje skupaj z otroci, kot z nama. Žal sva to ugotovila šele dva dni pred iztekom našega križarjenja, ko sva ponje prišla malce kasneje kot pričakovano.

Slučajno sva namreč bila izbrana za statista v promocijskem filmu o naši lepotički. Ker se je snemanje zavleklo za 15 minut, so vse otroke z igralnice med tem odpeljali v jedilnico. Ko sva skoraj panično pritekla do restavracije (saj pa ja ne moreta dvakrat večerjat?!), sva se pri vhodu za trenutek ustavila in na skrivaj začudeno opazovala kako veselo in pridno jesta. Evan z burgerjem v roki (nekaj še nikoli videnega) in Dante s polnim krožnikom krompirčka. Škoda, da nisva zamudila večkrat!

Čas ki sva ga imela zase sva preživela predvsem v družbi dobrega kokteljčka ali treh (barov na ladji je kar nekaj) in seveda vedno znova čudovitih razgledih plavajoče lepotice med plovbo.

Otroci v klubih so bili vedno aktivni z raznimi tematskimi dnevi in so izdelovali različne stvari, med najbolj luštnimi so bili prikupni mornarski klobučki, ki so jih izdelali iz lepenke. Dvakrat pa so pripravili tudi plesno točko in se predstavili na zato namenjeni otroški predstavi kar sredi galerije oziroma promenade, seveda še danes s ponosom obujata spomine na svoj nastop.

Prav tako se je večkrat odvijal tudi mini disko in nekako je bilo zaželjeno ter pričakovano, da se ga udeležimo kot družina. Na enem od njih smo prejeli celo nagradico, pliškota – maskoto “Doremi“, saj sem bila najboljša mami plesalka. Vsi, ki me poznajo, si me verjetno kar predstavljajo kako norim z otroci po plesiču 🙂

Od vseh možnih aktivnosti smo obiskali tudi nogometno igrišče (zanimiv občutek med brcanjem žoge med tem, ko se dvorana maje sem in tja!) ter 7D kino.

Kino je bil res doživetje za celo družino, predvajajo namreč več filmov in risank na premikajočih, špricajočih se in nasploh interaktivnih sedežih. Mi smo branili svet pred Godzillo (vem, grozno, vendar je film izbiral Urban) in kljub temu, da še mene bilo malce strah, sta fanta po začetni grozi bila navdušena in želela še. Vstopnice za kino so seveda za doplačilo.

V kolikor se boste v igralnem delu zadrževali dlje in zapravljali (na ladji precej aktivnosti stane) je smiselno, da zakupite igralni paket, kjer naprimer pri zakupu “žetonov” v vrednosti 100€ dobite dodatnih 40€ bonusa. Mi smo se zapravljanju za avtomate in plačljive aktivnosti izogibali, čeprav Urbana še vedno boli, da ni preizkusil vrhunskega simulatorja Formule 1, nekaj podobnega, kot smo videlu tudi v Maranellu.

Za doplačilo je na voljo tudi bowling, VR igre in ogromno drugih avtomatov za otroke z raznimi igricami, vendar smo se mi osebno tega bolj izogibali in uživali v drugih aktivnostih, seveda pa lahko vse pride prav ob kakšnem slabšem vremenu.

Skoraj vsak večer smo obiskali tudi diskoteko, kjer sem prišla na svoj račun tako z disko glasbo s 70-tih, ki jo obožujem, kot tudi z obveznimi karaokami.

Na ladji se zvečer izvaja tudi več predstav in šovov, ki so prava paša za oči. Kljub temu, da sta najina fanta še majhna, sta presenetljivo bila neverjetno navdušena in sumljivo pridna.

Tretji dan – Neapelj

Neapelj je največje mesto južne Italije in šteje okoli milijon prebivalcev. Leži ob aktivnem ognjeniku Vezuv in velja za rojstno mesto pice.
Mestece ni preveč oddaljeno od pristanišča (približno 5 minut peš).

Ogledate si lahko: narodni arheolški muzej, Capodimonte Royal Palace, Katedralo, San Martino samostan in muzej, Katakombe San Gennaro (za pogumne), Castel Nuovo, cerkev San Domenico Maggiore, Ulice Santa Lucia, samostan Santa Chiara, bizarni muzej Cappella Sansevero, nekdanja kraljeva palača Palazzo Reale.

Celodnevni izleti:

Dnevna pot Vesuviusa in Pompejev: Oglejte si edini aktivni vulkan v Evropi in zanimive razvaline pepela, ki se nahajajo v Unescovem spominu na svetovni dediščini Pompeii na planoti Vesuvius in Pompejevem dnevnem izletu iz Neaplja.

Dnevna pot Amalfijevega obala: Sorrento, Positano, Amalfi in Ravello Day Trip iz Neaplja vzdolž tega spektakularnega dela obale. Imeli boste dovolj časa za raziskovanje nekaterih najbolj očarljivih mest v regiji.

Dnevna vožnja Capri: Celodnevni dan s čolnom Capri in Blue Grotto Day Izlet iz Neaplja ali Sorrenta vas popelje do tega glamuroznega otoka

Mi smo ta dan večinoma ostali na ladji, saj sta si Dante in Evan res želela kopanja, poleg tega pa imava namen Neapelj ter Capri obiskati v kratkem za več dni. Po zajtrku sva jih odpeljala na bazen in njuna sreča, da sta imela cel bazen zase in to s čudovitim razgledom je bila res nepopisna. Tako smo se odpravili z ladje šele okoli 13. ure.

Naredili smo sprehod po mestecu, ki odraža res pravo italijansko vzdušje. Ozke uličice, povsod vespe, obešeno perilo na balkončkih in čudovita arhitektura … to je Neapelj. Privoščili smo si pravo pico, ki je res nekaj povsem drugačnega kot jo poznamo pri nas.

Prva neapeljska picerija naj bi bila Antica Pizzeria Port’Alba, tudi ta živi še danes. Tako se je počasi sestavljala zgodba ene najbolj priljubljenih jedi na svetu, ki je na piedestal stopila leta 1889, ko se je ob obisku italijanskega kralja in kraljice, Umberta I. in Margherite, še posebej potrudil picopek (italijansko: pizzaioli) Raffaele Esposito.

Različic te zgodbe je več. Nekateri pravijo, da je Raffaele kot poklon kraljevemu paru ustvaril eno pico, nekateri trdijo, da dve. Kakorkoli, Margeriti Savojski je najbolj ugajala pica v barvah italijanske zastave, s paradižnikom, lističi sveže bazilike in mocarelo. Zato jo je slavni pizzaioli poimenoval “Pizza Margerita,” ki še danes velja za eno izmed dveh (samo dveh!) pic, ki si zaslužita ime “Pizza Napoletana”. Pa še to le v primeru, da so sestavine prave. Torej pojesti pico v Neaplju je definitivno doživetje in prav tako je nujno spiti kavico v kavarni ter zaznati prave užitke kofetkanja.

Fascinirana sem bila nad čudovito nakupovalno Galerijo Umberto, ki se nahaja na glavni “shopping” ulici Via Toledo, kjer smo popili kavico, nato pa hitro pobegnili pred nevihto ki se je v hipu pojavila nad Neapljem.

Vsekakor nikoli ne bo odveč nasvet da pazite na svoje stvari, ker vsa velemesta prinašajo nepridiprave in marsikaj lahko preprečite z le malo previdnosti. Torbice z vrednostjo nosite raje okoli pasu, da jih imate vedno pod nadzorom. V Neaplju sva slišala kar nekaj ljudi govoriti o uličnih žeparjih, ki vam izmaknejo mobilni telefon ali denarnico, generalno gledano pa je mestece precej varno in se v nobenem trenutku nisva počutila ogroženo.

Četrti dan: Messina, Sicilija

V mestece se prav tako lahko odpravite peš (okoli 10 minut). Gre za najbolj vzhodno mesto Sicilije, ki povezuje celino z otokom in je za mnoge prvo mesto stika s Sicilijo.

Tukaj smo se z družino odločili za turistični vlakec, kjer smo si lahko ogledali najpomembnejše in arhitekturno zanimive točke ter imeli priložnost razlage v angleščini. Bus in vlakec peljeta izpred precej obiskane točke na Piazzi Duomo, kjer stoji vodnjak iz 15. stoletja, v bližini pa je zvonik, v katerem opoldne oživijo mehanski kipci.

Vožnja je trajala cca. 40 minutk in ob prihodu nazaj, sva z Urbanom obiskala bistro z vini in testeninami, kjer sva nakupila nekaj tipičnih Sicilijanskih dobrot. Fantje so si privoščili pravi Sicilijanski sendvič z domačimi sestavinami, mulčka sta pojedla porcijo sladoleda, nato pa smo se počasi odpravili na večerjo na ladji.

Peti dan: Valetta, Malta

Malto sestavlja 20 otokov, ki ležijo južno od Sicilije oz. severno od Libije. Stalno naseljena otoka sta samo dva in sicer Malta in Gozo. Ladja je priplula v pristaniče glavnega mesta Valetta in je na prvi pogled, ko smo pripešačili iz pristanišča, dajala vtis pisanih stavb in ozkih uličic.

Prva stvar, na katero smo naleteli, je bila zapuščina bogate vojaške zgodovine. Brezplačno si lahko vsak dan ob 12.00 ogledate salutiranje in streljanje s pravimi topovi, ki vedno privlači trume turistov.

Za manjše doplačilo lahko stopite izven gneče, neposredno za topove in si nato tudi ogledate detajle ter poslušate razlago od blizu.

Dante in Evan sta bila navdušena nad starodavnimi opravami vojakov in celotnim procesom, minimalno doplačilo pa je bilo vredno umika od gneče, saj smo poleg dobili mizico z najlepšim pogledom z Malte, Urban pa si je lahko v miru privoščil “zasluženo” pivo!

Po streljanju smo si želeli ogledati še vojne sobane in tunele, kjer so med drugo svetovno vojno branili Malto, vendar je bil ogled dolg več kot uro in pol, z malčkoma pa verjetno to ne bi bilo optimalno, zato sva se odločila poiskati nekaj drugega. Malta ponuja res ogromno in je prav tako na mojem spisku, da jo raziščem v večih dneh, saj je v enem popoldnevu to res nemogoče za tako bogato in čudovito zgodovinsko deželo.

Tako sva se odločila za izlet v Mdino. Predstavlja 40 minut vožnje v eno smer, zato je potrebno ta izlet planirati in čas v pristanišču res učinkovito izkoristiti. Drugo ime za Mdino je Staro mesto in v obdobju antike ter srednjeveškega obdobja je bila glavno mesto Malte.

Do nje lahko pridete na več načinov, od taxijev, avtobusov, v pristanišču pa lahko najamete celo električne Renault Twizye. Midva sva se odločila za hop-on/hop-off bus zaradi fleksibilnosti, ki nas je stal okoli 30€ in pripeljal neposredno pred vhod Mdine, z vmesnimi postanki in nato tudi nazaj pred pristanišče.

Popolnoma so naju očarale ozke uličice, balkončki, cerkev in čudovit razgled. Ker smo časovno bili precej na tesnem, si nisva mogla vzeti raziskovanja Mdine tako brezskrbno, kot sva si želela, sva pa prepričana da se bova na Malto še vrnila in si vzela nekaj dni, da jo raziščeva, saj je res marsikaj za videti.

Šesti dan: Barcelona, Španija

Nedvomno je Barcelona bila najina najtežje pričakovana destinacija, zato sva si jo splanirala do zadnje minutke in skušala zaužiti čimveč tega čudovitega mesta. Navdušila naju je namreč že Valencia, ki sva jo opisala v prejšnjem blogu in vedela sva, da bo Barcelona prav tako na nas pustila pozitiven vtis.

Iz pristanišča do mesta sva se odpravila peš (okoli 25 minut) in kot prvo sem opazila urejenost mesta ter prometne infrastrukture, ki dopušča varno in prijetno raziskovanje s kolesom ali elekričnim skirojem, kar bomo zagotovo preizkusili ob naslednjem obisku. Vse ulice so izredno široke in dostopne, tako da je pešačenje ali kolesarjenje skozi Barcelono res užitek.

S pristanišča bi lahko praktično odšli tudi z vlečnico, ki te popelje na goro Montjuïc, kjer je čudovit grad in park, vendar iskreno rečeno imam precej strahu pred višino, zato smo to raje preskočili.

Skozi najbolj obiskano ulico v centru Barcelone – La Rambla smo se sprehodili in se ustavili na obvezni Sangriji. Za žejo, seveda. Naša pot nas je nato vodila skozi Gotsko četrt Barcelone, ki se nahaja v okrožju Ciutat Vella. Je središče starega mestnega jedra Barcelone in slovi kot eden najlepših delov mesta. Nato smo prispeli do parka, Parc de la Ciutadella, ki predstavlja najbolj zaželjeno oazo v samem mestnem jedru Barcelone.

Dante in Evan sta lahko brezskrbno tekala po urejenih poteh medtem ko sva midva uživala v sprehodu, ki je vodil do jezera. Tam smo si izposodili čoln in se z njim odpravili na mini veslaško avanturo, kjer smo poleg račk in galebov srečali tudi čisto pravo želvo.

Ob poti smo občudovali čudovito fontano sredi parka in arhitekturnim presežkom kar ni bilo videti konca.

Vrhunec je vsekakor predstavljala Bazilika svete Družine splošno znana po skrajšanem španskem imenu Sagrada Familia. Izjemno impresivna in masivna bazilika v Barceloni, ki so jo začeli graditi leta 1882, a še do danes ni končana. Arhitekturno jo je zasnoval znameniti španski arhitekt Antoni Gaudí. Slednji je na projektu delal 40 let ter mu popolnoma posvetil zadnjih 15 let svojega življenja. Po njegovi smrti je vodstvo del prevzel Domènec Sugrañes i Gras, leta 1936 pa jo je prekinila španska državljanska vojna.

Med vojno so porušili dele nedokončane cerkve ter uničili tudi načrte. Kasnejša, tudi današnja nadaljevanja gradnje temeljijo na rekonstrukciji Gaudíjevih načrtov. Od leta 1940 naprej so pri gradnji sodelovali arhitekti Francesc Quintana, Isidre Puig Boada, Lluís Bonet i Gari, Francesc Cardoner, Jordi Bonet i Armengol in Mark Burry. Po trenutnih načrtih naj bi bila zgradba končana leta 2026, kar sovpada s stoletnico Gaudíjeve smrti.
7. novembra 2010 je še nedokončano cerkev posvetil Papež Benedikt XVI. in jo razglasil za manjšo baziliko.

V kolikor imate čas si lahko ogledate še Parc Guell s čudovitimi mozaiki Gaudija, za otroke pa bo zagotovo zanimiv zabaviščni park Parc d’Atraccions Tibidabo – retro zabaviščni park sredi Barcelone, ki pa je včasih tudi zaprt oziroma na njem potekajo vzdrževanja, zato raje preverite katere vožnje so dostopne oziroma delovni čas.

Gre namreč za tretji najstarejši zabaviščni park v Evropi, zgrajen je bil daljnega leta 1899. Mi nismo imeli časa preveriti vsega, zato smo zaradi odddaljenosti le-tega izpustili, ga pa zagotovo obiščemo prihodnjič.

Za konec sva prihranila obalo in pravo atrakcijo – Ice Bar Icebarcelona. Gre za prvi bar na plaži, kjer smo se iz prijetnih 24 stopinj odpravili na -8 stopinj. Notranjost lokala je ena sama ledena kocka, ki se tematsko spreminja in ob našem obisku so bila v igri 80-ta s Pacmanom, tematsko glasbo in vsem pripadajočim. Res posebno doživetje. Za vstopnino plačate okoli 15 EUR na odraslo osebo, v tej ceni pa imate tudi brezplačen koktejl ter uporabo zimskih oblačil 🙂

Barcelono smo v celoti prehodili in naredili več kot 10 kilometrov, vseeno pa pot ni bila naporna in zahtevna. Seveda pa sta fanta večino časa pridno počivala v otroških vozičkih Elodie Details in Yoyo Zen.

Sedmi dan: Marseille, Francija

Žal je bilo na ta dan precej slabo vreme, hkrati pa je bil naš zadnji dan na ladji, zato smo si ga vzeli nekoliko bolj lahkotno. Od pristanišča do mesta je kakšne 45 minut hoje, zato smo se poslužili prevoza z brezplačnim avtobusom, ki ga seveda v želji po plačljivih izletih nihče ne omeni.

Po izstopu z ladje samo sledite zelenim oznakam, ki vas po 10 minutah pripeljejo do postajališča. Seveda pozabite nanj, če z ladje sestopate v največji gneči, saj bo tudi ta verjetno zaseden. Alternativa je Uber, ki prav tako vozi po Marseillu in za kakšnih 15 EUR vas pripelje do centra ali nazaj.

Mesto je mednarodno, kar se odraža tako v pisani družbi, hrani in glasbi. Čudovita obalna promenada z neskončno izbiro lokalčkov in trgovinic, ki prodajajo sivko, dišeča mila ter ostale spominke provanskega izvora. Na žalost so se ravno ta dan odvijali množični protesti po vsej Franciji zaradi dviga trošarin, ki pa trajajo že kar nekaj časa in so prerasli že v politične, velikokrat pa tudi rahlo nasilne.

Ravno zato se nismo želeli preveč izpostavljati v natempiranem mestu, polnem policijskih avtomobilov in malce turobnim vzdušjem. Zelo mi je bilo žal, da tega lepega mesteca nismo morali doživeti v pravi luči, saj sta ga moja starša obiskala v mladosti in bila nad njim navdušena.

Obiskali smo eno lokalnih kavarn in si privoščili malico in kavo, otroka sta seveda ponovno izsilila sladoled, nato pa smo z Uberjem odšli nazaj na ladjo. Zaradi protestov in zaprtih ulic smo doživeli še pravi mali tour de Marseille, na žalost pa naš voznik, kot tudi večina francozov ni govoril kaj dobro angleško, tako da smo kombinirali kar nekaj jezikov in ročnih kretenj, da smo si tako predali informacije 🙂

Čakala nas je le še pot nazaj proti Genovi.

Nazaj v realnost

Naslednji dan smo se zbudili precej zgodaj in že v pristanišču, saj smo do osme ure zjutraj morali izprazniti kabino, kovčke pa pripraviti že večer prej. V kabino ponovno dostavijo nalepke za kovčke ter vsa navodila, ki jih je potrebno izpolniti in nato kovčke do 02:00 zjutraj postaviti pred vrata kabine, da lahko stevardi ponoči poberejo prtljago in vas zjutraj lahko čaka pri izhodu s pristanišča.

Da ni gneče je izkrcavanje organizirano po nadstropjih in barvah. Mi smo bili na vrsti okoli 10. ure zjutraj, zato smo lahko v miru odšli na zajtrk in uživali še v zadnjih razgledih Genove. Izkrcanje je potekalo hitro, brez zastojev in tudi kovčke smo ob izhodu brez težav našli ter se odpravili do našega brezplačnega taksista, ki nas je odpeljal do garažne hiše in avtomobila.

Pot domov je bila precej bolj naporna, saj nismo imeli planiranih postojank in smo se tako domov vrnili v enem kosu, kar je v slabem vremenu z dvema majhnima otrokoma lahko precej naporno za vso družino. Predlagamo vam, da se vmes ustavljate na počivališčih, saj imajo na določenih urejena tudi igrišča za otroke.

Najpomembnejša lekcija, ki smo jo s križarjenja odnesli je ta, da si morate med postanki vzeti več časa za sprostitev in uživanje na ladji. Med tem, ko bodo vsi bezljali po mestih, avtobusih in iskali popolno Instagram fotko ste lahko vi kralj več kot 1-milijardnega čolnička, ki ga boste imeli skoraj zase. Vsega tako ali tako ne morete videti.

V prihodnji objavi vam bomo razkrili, kako lahko tudi vi poiščete in doživite križarjenje, ki vam bo pustilo najlepše spomine po res ugodni ceni, ki je včasih celo 80% nižja od prvotne. Pokazali vam bomo trike za prihranek na ladji in izven nje ter pomembne informacije za brezskrbno plovbo. Spremljajte nas!