V letošnjem letu smo se odločili, da bomo čimveč časa preživeli na družinskih dogodivščinah in izkoristili možnost, ko Dante in Evan še nista vezana na šolske počitnice. To ni bila novoletna zaobljuba, saj smo odločitev otvorili že s potovanjem v Dubai, smo si pa za letos zadali, da bodo potovanja čim manj fizično naporna in stresna.

KRATEK POVZETEK POTOVANJA
Težavnost potovanja z otrokom:	2/5 (primerno za prvo potovanje)
Trajanje leta:	2 uri, 10 minut
Primeren budget za 2 odrasla in 2 otroka (z letom, nastanitvijo, hrano in prevozom)	150€ – 250€ na dan
Priporočen prevoznik in letališče:	RyanAir, Trst

Marsikdo naju namreč vpraša, kako se nama sploh ljubi, kako zmoreva z dvema majhnima pamžema tako daleč, zakaj ne gremo raje v toplice čez vikend in v Ankaran na morje. Pa ne da kaj manjka toplicam in Ankaranu, tudi tja gremo večkrat letno (še posebej v čudovit Hotel Convent) . Včasih se tudi midva sprašujeva isto, skoraj vedno pa tudi ostali sotrpini na istem letu ali sosedje pri mizi.

Dejstvo pa je, da na potovanja ne hodiva zaradi počitka in oddiha (vsaj ne fizičnega) temveč želje po spoznavanju novih krajev, zanimivih ljudi, prijetnih skritih ozkih ulic, majhnih gurmanskih užitkov, ki jih najdeš le po naključju (ali Tripadvisorju:) in širjenju obzorja najinih dveh pamžev. Nekateri bodo rekli, da se 3,5 letnik ne bo spomnil ničesar, vendar dobro vesta – morda ne s prstom po zemljevidu, si pa zapomnita neverjetne dogodke in pripetljaje ter užitke. Ker popotovanje združiva še poslovno z obiskom kakšnih partnerjev v tujini ali krajšega sestanka je to za naju zmagovalna kombinacija.

Valencia – družinam prijazno mesto

Že pred odhodom sva s strani večih prijateljev in znancev slišala, da je Valencia super izbira za potovanje z malčki. Nihče ni ravno znal dobro pojasniti zakaj, vendar so se vsi želeli v Valencio še kdaj vrniti. Ko se je pokažala možnost za obisk v januarju smo pričeli s planiranjem.

Najprej seveda letalske karte – ravno takrat je Ryanair imel novoletno razprodajo določenih destinacij in našli smo denarnci hvaležne termine od nedelje do četrtka, ki so sovpadali tudi z mojim 40. rojstnim dnevom, zato nismo dolgo razmišljali. Za povratne 4 letalske vozovnice smo plačali okoli 160 EUR, cena pa je vključevala tudi 20 kg check-in prtljago, ki ga kot družina skoraj nujno potrebujemo, sploh glede na dejstvo, da je med nami še vedno “pleničkar” 🙂 Poleg tega Ryanair po novem tako ali tako računa za praktično vso prtljago, z izjemo manjšega nahrbtnika ali potovalke v dimenzijah 40x20x25. Kovček smo seveda predhodno “nabili” na dobre 17 kg in si pustili nekaj rezerve za spominke – Urban namreč tradicionalno na potovanju vedno kupi kakšno steklenico lokalnega vina, jaz si privoščim kakšen kos oblačila, malčka pa vsaj svojo igračko (pri nas igračke na potovanjih imenujemo ljubkovalno “bedarije” in fanta sedaj že samostojno vprašata, ali si lahko kupita kakšno bedarijo :).

Pri letališčih ni večje nujno tudi boljše

Odhod je bil s Trsta, ki je precej majhno letališče v stilu Ljubljanskega – lepo urejeno, novo, čisto, brez hude gneče, najlepše pa je to, da si tam s Celja v dveh urah. Parkirišče smo vnaprej rezervirali na spletu letališča in dobili ugodnejšo ceno kot bi jo plačali na samem parkirišču. Hkrati spletna stran omogoča tudi nakup VIP Lounge dostopa, ki za odrasle stane 20 EUR, za otroke pa je brezplačen. Nakup takih dostopov je smiseln v primeru, ko se na letališču zadržujete dlje časa, več o tem pa bomo napisali v enem od prihodnjih objav. Tam smo imeli neomejen dostop do pjač in prigrizkov. Tako alkoholnih kot brezalkoholnih 🙂 Imajo tudi računalnike, možnosti za polnjenje naprav, udobne fotelje, lastno stranišče in nekoliko bolj prijetno ter mirno okolje. Dejstvo je, da je letališka hrana in pijača precej draga, naši mulčki pa so seveda najbolj lačni tam kjer ni treba, zato se je cena dostopa pokrila že z njuno malico.

Letališče je zaradi svoje majhnosti zelo enostavno, prijetno in vse poteka zelo hitro. Skozi prijavo prtljage in kontrolo smo šli v vsega skupaj 10 minutah, kar je na večjih letališčih znanstvena fantastika. Na spletu vam sicer ponujajo tudi “fast pass” oziroma hitri prehod skozi kontrolo, zaradi velikosti pa kot omenjeno to nikakor ni smiselno.

Nizkocenovci – z njimi težko, brez njih še težje

Ryanair je relativno zanesljiv ponudnik ugodnih letalskih prevozov, seveda pa pri večinoma vseh “low cost” prevozih velja da kar plačaš tudi dobiš. V primeru najugodnejše karte je to precej malo prostora za noge, nobenega brezplačnega obroka ali pijače, osnovna najmanjša prtljaga, poleg tega pa ste še eni izmed zadnjih pri vkrcavanju. Za doplačilo seveda lahko dobite nekaj “luksuza” (če lahko pogrej-in-pojej toplemu obroku ter nekaj centimetrov dodatnega prostora tako rečemo:) vendar potem vozovnice hitro niso več tako ugodne. Res pa je, da se dandanes vozimo nekaj tisoč kilometrov daleč po zraku za ceno 10 EUR in več, kar je približno toliko kot avtobusna karta z Ljubljane do Celja, zato bi bilo nepošteno pričakovati karkoli več od tega. V šali posledično nizkocenovcem rečeva kar avtobus. V tem primeru s potovanjem nismo imeli težave, saj je let trajal izredno kratko in bi nam bilo skoraj vseeno, tudi če bi nam dodelili stojišča 🙂

Naj omenim, da še vedno (čeprav je Dante star že skoraj 5 let in Evan 3) vzameva s sabo marela vozičke. Ti so res še vedno “a must have” na potovanjih, sploh kadar raziskujemo mesta, se veliko premikamo. Ker še oba popoldan spita, bi jima težko omogočila počitek brez njih. Pri nizkocenovcih ponavadi ne doplačate prevoza vozičkov ampak jih morate pri prijavi prtljage samo evidentirati, prejmete nalepke in ga oddate pred samim vstopom na letalo. Zato je to najbolj praktična rešitev.
Na letalo tako vedno vzamem s seboj še previjalni nahrbtnik v katerem imam rezervna oblačila in nekaj igračk. Dobro je da imate s sabo kakšne barvice, pobarvanke, manjše igračke, včasih pa pomaga tudi telefon z risankami, sploh na daljših letih. Težko je namreč pričakovati, da bo otrok poln energije sedel pri miru več ur, zato poskušava na letih z njima biti še posebej strpna in razumeti tudi kakšne neumnosti. S seboj imam vedno tudi rezervna oblačila, prigrizke in pijačo, ne pozabim pa na  mokre robčke in razkužilo za roke.

Taksiji, Uberji in nastanitve

Let do Valencie traja zgolj dobri dve urici in je ravno zato odlična destinacija za preizkušanje prvega potovanja vseh mladih staršev ali za podaljšano vikend destinacijo. Ko smo prispeli je bilo takoj zaznati drugo, toplejše podnebje in ker smo prišli dokaj pozno zvečer, smo preko aplikacije Uber naročili prevoz. Uber je odlična alternativa taksijem v večini mest, vendar naj opozorim, da ni enaka v vseh državah. Razlikuje se namreč po vrsti voznikov (klasični ali profesionalni) ter vozil (klasični, poslovni, družinski, ponekod pa imajo celo helikopter!). Vse skupaj je precej enostavno in bomo opisali v blogu, gre pa za mobilno aplikacijo preko katere se spoznaš z voznikom ter ga pokličeš na določeno točko, po opravljenem prevozu kateremu lahko natančno spremljaš pot in strošek pa lahko vse skupaj poravnaš kar preko mobilne aplikacije in oceniš voznika, on pa tebe kot potnika. Slabo ocenjeni vozniki precej hitro izgubijo možnost prevozov, prav tako potniki. Uber smo preizkušali že v Dubaiu in Zagrebu, v primeru Valencie pa je šlo za UberX (profesionalne voznike s črnimi avtomobili poslovnega razreda). Prevozi po mestu so nas stali med 4,5 EUR in 12 EUR, kar je skoraj polovico manj kot taksiji.

Pripeljali smo se pred našo nastanitev – na Booking.com smo izbrali Palacio de Rojas apartmaje, ki so bili ocenjeni z 9.4 in so poleg odlične lokacije v centru mesta imeli tudi precej ugodno ceno. Takoj ko smo vstopili v predverje me je navdušila gotsko kičasta notranjost. Prijazno so nas pospremili do apartmaja brez pretirane birokracije, saj so razumeli da smo utrujeni in z dobro novico o nadgradnji sobe sem vsa presrečna ugotovila da je v njej tudi pralni stroj. Kot mami z dvema otrokoma je to resnično dober prijatelj, sploh če mož vedno zagovarja “travel light”.

Za otroka vedno predhodno urediva otroške posteljice, saj sta navajena, da doma še vedno spita v njih. Dobro je, da to omenite že pri sami rezervaciji. Priporočam vam, da v kolikor potujete z Ryanairom preverite tudi njihovo ponudbo Ryanair rooms. Gre za podobno storitev kot je Booking.com, le da je izbira manjša in da so nastanitve povezane z letalskim prevoznikom. Posledično lahko dobite bistveno ugodnejšo ceno (v nekaterih primerih je razlika v ceni tudi do 10% v prid Ryanairu), hkrati pa vam 10% od cene nastanitve podarijo tudi v obliki dobroimetja za nakup letalskih kart. Z rezervacijo v 24 urah od nakupa letalskih kart pa bo cena še dodatno znižana, tako da je smiselno preveriti vse opcije za željeno nastanitev. Pametna izbira sobe ali apartmaja bo namreč lahko pomenila brezplačne letalske vozovnice prihodnjič 😉

Prvi dan v Valencii

Ko smo se zjutraj zbudili, smo se odpravili na okusen zajtrk ki je bil del nastanitve in sicer v El Papagayo del Carmen, kasneje pa smo ugotovili da gre za restavracijo na 26. mestu med skoraj 3.500 drugimi. Na zajtrku so nas razvajali z vsemi možnimi meniji v prijetnem butičnem ambientu. Hotelski zajtrki so skoraj vedno odlični in osebno priporočam, da jih vzamete z rezervacijo. Vsi namreč vemo, da so otroci zjutraj ponavadi nemirni in lačni in iskanje primernega zajtrka v nepoznanem mestu je precej stresno.

Po zajtrku smo se odpravili vsak dan na drugo lokacijo, saj smo namenoma prišli raziskovati. Skupaj smo ostali 4 dni, vendar bi brez težav lahko bili v Valencii tudi teden dni, pa naš urnik vseeno bil precej natrpan.

• 

• 

• 

Morda sem bila malce preoptimistična glede vremena, saj je bilo januarja tam 16 do 20 stopinj in občasno dokaj vetrovno. S sabo sem imela le jopice in vetrovke, nič pa ne bi bilo narobe, če bi vzela kakšno tanjšo bundo. Res pa je, da je bilo tretji dan 21 stopinj, tako da si je vredno zapomniti večplastno oblačenje in spremenljivo vreme.

Prvi dan smo raziskovali mestno jedro z vozički in v kombinaciji z javnim prevozom – avtobusi. Avtobusi in podzemna so namreč zelo dobro povezani s celotnim mestom. Mi smo uporabljali samo avtobus, katerega ena vstopnica stane 1,2 EUR za odrasle in je brezplačna za najine male otroke. Za ta znesek se lahko peljete celoten krog (več 10 postaj na določen avtobus). Alternativa nakupu posameznih kart je tud Valencia tourist card oziroma turistična kartica, ki poleg neomejenega števila voženj po določeni progi (coni) z avtobusom in podzemno omogoča tudi popuste na nekatere turistične atrakcije. Vse skupaj je na prvi pogled precej kompleksno, vendar v resnici niti ni.

Premislite kako dolgo boste v Valencii, katere znamenitosti bi si želeli ogledati in kako se boste premikali in izberite sebi primerno kartico. Kartica omogoča tudi prevoz z in na letališče, zato se lahko povrne že v dnevu ali dveh aktivne uporabe javnega prevoza. Naročite jo lahko preko spleta in prevzamete v turističnem biroju na letališču.

Nam ni prišla v poštev, saj smo svoje potovanje kombinirali z večimi načini (Uber, taksi, avtobus, kolesa, vozičkanje ..) definitivno pa je javni prevoz neverjetno efektiven. Celotna avtobusna proga je narejena krožno in ločena po številkah, ki so označene tudi na avtobusih. Priporočamo vam, da za premikanje uporabljate aplikacijo Google maps, ki vam natančno pove ne le kdaj bo avtobus od kje in kam odpeljal temveč tudi kateri je pravi in na kateri postaji morate izstopiti. Številke avtobusa in postaje smo tako izredno hitro osvojili in zadnji dan nam je bilo praktično jasno kateri je pravi.

Ker smo bili nastanjeni v strogem centru mesta, smo se prvi dan odpravili najprej do parka z avtobusom, kjer smo se sprehajali v prijetnem sončnem dnevu. Takoj me je navdušila sama mestna arhitektura v kombinaciji z zelenjem kot so palme in koliko dreves z čudovitimi oranžnimi pomarančami, ki bojda niso užitne, da vas nebi slučajno zamikale.

V samem parku so čudovite peš in kolesarske poti, prav tako pa ogromno igrišč z otroškimi igrali. Zanimivo je, da je park, ki se imenuje “Jardines del Turia” v bistvu stara struga reke Turia, ki je leta 1957 poplavila večji del mesta in žal vzela tudi 81 življenj. Ker so se poplave dogajale že v preteklosti so se odločili, da bodo reko preusmerili stran od mestnega jedra, z obstoječe pa so uredili “zeleno reko” oziroma enega največjih mestnih parkov v Evropi, ki “teče” približno 9 kilometrov. Prične se z Bioparcom, konča pa z mestom umetnost in znanosti. Park je resnično vrhunec obiska Valencie in šolski primer dobre rešitve za prebivalce in obiskovalce.

Med najbolj zanimivimi igrišči v parku je zagotovo Guliver. Guliver je v obliki velikana eno izmed najbolj popularnih otroških igrišč, ki je po vrhu vsega še popolnoma brezplačno.  Tukaj si ne bodo dali duška le otroci, ampak tudi vsi tisti, ki ste otroci le še po duši. Splezate lahko namreč na 70 metrov veliko figuro (Guliverja), ter se iz njega spustite po krajših ali pa že kar malo adrenalinsko naravnanih toboganih. V Valencii lahko najdete tudi odlično kulinarko. Običajno si pomagava s tripadvisorjem ampak dejstvo je, da je to mesto poleg pomaranč tudi mesto paelle, ki jo najdete v mnogih restavracijah. Cene so normalne in morda skoraj nekoliko nižje kot v Sloveniji, tako da je to res mestece za vsak žep.

Kulinarika, pomemben faktor potovanja

Če se boste sprehajali po centru mesta in si zaželeli tudi kakšno minuto nakupovanja, se definitivno ustavite v restavraciji Okay Lah!, ki je prijeten majhen azijski “fast food” lokalček. Ne boste verjeli vendar je na prvem mestu Tripadvisorja v Valencii, v tem primeru pa ne gre za “turistično past” (se spomnite The shed at Dulwitch?:) ampak je dejansko presežek azijskega street fooda. V njem sta uživala tudi najina malčka, saj si glavno jed in prilogo lahko sestaviš kar sam s pomočjo nasvetov prijetnih uslužbencev in pravega azijskega kuharja, jedi pa ti pred izbiro ponudijo tudi na žlički za degustacijo.

Mene so presenetili tudi s tortico za rojstni dan in mi zapeli z družinico, zato se mi je ta večerja še posebej vtisnila v spomin. Cene so izredno nizkem kljub temu, da sva si privoščila tudi steklenico rdečega vina (priporočam Rioja) in da smo degustirali več menijev znesek ni presegal 60 EUR. Med drugim vam priporočava tudi Italijansko restavracijo Nostrano, kjer boste zagotovo uživali ob dobrem vinu, odlični pizzi ali steaku, ne pozabijo pa tudi na nas “listojede” ki ne maramo mesa. Ob prijetni Italijanski glasbi, postrežbi in odlični kulinariki smo se počutili kot v kakšnem majhnem mestecu naših sosedov in ne živahni Španiji.

Za vse, ki si želite bolj fine kulinarike za ugodno ceno pa vam definitivno priporočamo obisk restavracije Oris. Obvezno jo rezervirajte preko Tripadvisorja, saj vam v primeru predhodne rezervacije ponujajo 30% popusta na celoten račun, kar pomeni, da boste jedli precej fino za precej nizko ceno. Hrana je bila neverjetno okusna, postrežba, čistoča in ambient pa primerljiv z vrhunskimi restavracijami, kljub temu, da gre za manjši lokal v ulici, ki bi jo po naključju verjetno težko našli. Prav to pa je tisto, kar iščemo tudi sami – prijetne, intimne in skrite kotičke z izvrstno hrano po normalnih (in včasih tudi presenetljivo ugodnih) cenah.

Poleg dobre hrane in cen se v takšnih lokalih hitro naveže stik s pristnimi in prijaznimi ljudmi, ki vam lahko izdajo kakšno skrivnost mesta ali pa nevede preidete na njihove zanimive življenske zgodbe, ki bodo pomenile dodatno izkušnjo in lep spomin po prihodu domov.

Naslednji dan smo se odpravili v Bioparc – živalski vrt. Tudi tja smo se iz centra mesta pripeljali z avtobusom. Že sam predprostor živalskega vrta je čudovit in očara, žal pa dokaj draga vstopnina (cca. 24 EUR za odraslega in 18  EUR za otroke nad 4 leta) ukrade nekaj tega čara. Je pa res, da je to eden izmed redkih živalskih vrtov, ki ima tako zelo malo ograj. Živali se praktično sprehajajo po svojem teritoriju, ki ga običajno od nas opazovalcev ločijo le voda, jarki in druge naravne ovire.

Obiskali smo tudi avditorij, kjer so uprizorili čudovit šov, ki je bil zaradi neposrednega stika, brez kletk in vrvi res posebno doživetje. Park je resnično zelo lepo urejen in čist na WCjih pa je vedno tudi urejen prostor za previjanje. Navdušila nas je restavracija, kjer smo lahko imeli malico s pogledom na žirafe, noje in zebre, ki so se praktično sprehajale mimo nas. Prav tako so v živalskem vrtu tudi urejena zabaviščna igrala, kjer sta Dante in Evan resnično uživala. Živalski vrt je celodnevno doživetje, zato si zanj rezervirajte dovolj časa.

• 

• 

• 

Ker smo imeli za ogled mesta le 4 dni smo zadnji dan najeli kolesa. Ponudnikov je kar nekaj vendar če ste z otroki pazite, da imate res ustrezno kolo in vso opremo. Midva sva slučajno naletela na prodajano in izposojevalnico koles MEGA BIKE. Imajo popolnoma nova kolesa in vso dodatno opremo kot so otroški sedeži, košare in čelade.

Kolesarjenje po Valencii je res nekaj najlepšega, saj lahko varno in hitro iz mestnega jedra po kolesarskih poteh zapeljete v park, ga prevozite (s postanki seveda :)) in zaključite pot na obali. Obala oziroma plaža Malvarrosa z večkilometerskimi peščenimi plažami vas bo preprosto navdušila, na poti pa boste našli tudi precej otroških igral in prijetnih lokalčkov za prigrizek. Na žalost pa je kot ponavadi v najbolj turističnih predelih hrana ponavadi povprečna, zato si kosilo privoščite v kakšni preverjeni restavraciji, kjer ne boste razočarani, ne ocenjujte jih samo po lokaciji in razgledu.

Na plaži smo se zadrževali vse do popoldneva, nato pa smo se odpravili proti futurističnemu delu Valencie, ki te resnično arhitekturno popolnoma navduši. Gre za Mesto umetnosti in znanosti (Ciutat de les Arts i les Ciències) je kulturni in arhitekturni kompleks, ki temelji na zabavi in sta ga oblikovala Santiago Calatrava in Félix Candela. Nahaja se na koncu parka in je najpomembnejša sodobna turistična destinacija v mestu Valencia. Razdeljeno je na več zgradb: operno hišo (Palau de les Arts Reina Sofía), hemisfero (L’Hemisfèric),muzej znanosti (Museo de les Ciències Príncipe Felipe), ogromen vrt (Umbracle) in most (Puente de l’Assut de l’Or), ki med muzejem znanosti in dvorano Ágora prečka nekdanjo strugo reke Turia.

Na straneh je več voznih pasov za promet v obe smeri, po sredini pa je steza za pešce; dvorano (Ágora), ki je najnovejša stavba v mestu umetnosti in znanosti in je vsestransko prizorišče za različne prireditve. Običajno ni odprta za javnost in je ni mogoče obiskati; ter akvarij (Oceanogràfic), ki je največji evropski akvarij s sedmimi različnimi morskimi okolji. Vsega nismo morali podrobneje raziskati, saj enostavno ni bilo časa, zato smo se odločili da skočimo v Muzej znanosti, ki sva ga iskreno izbrala bolj zase ter upala, da bo ponudil tudi kaj zanimivega za malčka. Na veselje vseh smo se zabavali skupaj v večih nadstropjih ki temelji na filozofiji »Ne dotikati se je prepovedano!«  Je muzej, ki ponuja različne interaktivne razstave o znanosti in tehnologiji in je prijazen tudi manjši publiki.

• 

• 

Valencia je definitivno mestece v katerega se bomo z družino še velikokrat vrnili. Mesto je čisto, daje občutek varnosti in prijetna mentaliteta ljudi te vsekakor navduši. Resnično bi priporočala obisk vsem staršem, ki se odpravljate na prvo pot z letalom, ker je let kratek in tudi v zimskih dneh je destinacija Valencia vremensko ugodna.